Nepremičnine Obala niso le kvadratura. So občutek, vonj, svetloba.
Ko sem prvič začela razmišljati o nakupu svojega lastnega stanovanja, sem imela v glavi čisto drugačno sliko. Nekaj malega sem imela prihrankov, sicer pa idealistične želje in nič preveč prave predstave o tem, kaj vse to dejansko pomeni. Želela sem si, da bi bilo stanovanje blizu morja, s čim več svetlobe, ne preveliko, a dovolj prostorno za vse moje knjige, rastline in občasno kakega gosta.
Obala se mi sprva ni zdela najbolj dosegljiva izbira, predvsem zaradi cen. A bolj ko sem raziskovala, bolj sem čutila, da me vleče prav tja. Nekaj v tem podnebju, načinu življenja in bližini morja me je pomirjalo. Nepremičnine Obala so bile zame kar naenkrat edina smiselna pot.
Začela sem brskati: nepremičnine Obala. Najprej sem se zaljubila v eno manjše pritlično stanovanje z vrtičkom v Luciji. Imelo je veliko naravne svetlobe, sveže obnovljeno kuhinjo in prijazno sosedo, ki me je že med ogledom povabila na kavo. A kmalu sem ugotovila, da je lokacija preblizu ceste in hrup bi mi na dolgi rok šel na živce.
Po več ogledih nepremičnine Obala, po pogovorih z agenti in nešteto prebranih oglasih, sem bila že malo utrujena. Potem pa sem odkrila stanovanje v mirni ulici, z razgledom na soline in z majhnim balkonom, ki se je kar smejal soncu. Ni bilo popolno, a nekaj v meni je reklo, da je to to.
Nakup nepremičnine Obala je bil naporen. Papirji, bančni pogoji, vse prvič. A z nekaj potrpljenja in pravo pomočjo nepremičninskega agenta mi je uspelo. Ko sem prvič sedela na balkonu z jutranjo kavo v roki in gledala, kako meglica polzi čez soline, sem vedela, da sem izbrala prav. Nepremičnine Obala niso le kvadratura, so občutek, vonj, svetloba. In danes je ta kraj moj dom.
Še danes, po toliko letih, pri nepremičnine Obala najbolj cenim te večerne sprehode ob sončnem zahodu in zvok galebov. Tega ne zamenjam za nič na svetu.…